11:46
Peter
V življenju se srečujemo z različnimi strahovi. Strah nas je npr., da ne bo po naše zato gredo nekateri v extreme ter želijo obvladovati situacijo.
Česa se torej bojimo? Kaj je tisto kar nas ustavlja, da kasneje dosežemo cilj ali pa ga sploh ne?
Primer: Smo na kavi s prijateljem in se pogovarjamo o določeni temi. Med pogovorom vidimo, da naš prijatelj ne razume temo kot jo jaz razumem in nimava skupnih pogledov:"Poslušaj Jože, ti ne razumeš...". Začnemo ga prepričevati, da nima prav in pri tem kršimo vsa njegova prepričanja. Če nam prijatelj potrdi naše prepričanje se počutimo kot, da smo zmagali.
V resnici, pa nismo zmagali, ampak smo izvedli verbalni napad na človeka, čeprav se ne zavedamo. In če je karakter osebe bolj melanholičen (življenjski moto: nisem dovolj dober) smo mu zelo hitro vsilili svoje prepričanje, čemur drugače rečemo, da smo ustvarili konflikt.
Zavest ljudi je zelo majhna in se ne zavedamo, kaj pravzaprav počnemo med seboj. Osredotočenost pogovorov je ponavadi vedno na druge ljudi npr. "On je kriv za mojo situacijo." Ali: "Si videl, kaj mi je naredil ...", "On je pa res čuden človek ..." ipd.
Odgovor za to dogajanje pa je čisto drugje. V NJIH SAMIH.
Vse kar se nam dogaja, se nam dogaja z nekim namenom, da bi prišli do spoznanj v življenju. Bolj ko se upiramo življenju bolj nas bo tepel po glavi. Potemtakem lahko zaključimo, da NAKLJUČIJ NI.
Česa se torej bojimo? Kaj je tisto kar nas ustavlja, da kasneje dosežemo cilj ali pa ga sploh ne?
Primer: Smo na kavi s prijateljem in se pogovarjamo o določeni temi. Med pogovorom vidimo, da naš prijatelj ne razume temo kot jo jaz razumem in nimava skupnih pogledov:"Poslušaj Jože, ti ne razumeš...". Začnemo ga prepričevati, da nima prav in pri tem kršimo vsa njegova prepričanja. Če nam prijatelj potrdi naše prepričanje se počutimo kot, da smo zmagali.
V resnici, pa nismo zmagali, ampak smo izvedli verbalni napad na človeka, čeprav se ne zavedamo. In če je karakter osebe bolj melanholičen (življenjski moto: nisem dovolj dober) smo mu zelo hitro vsilili svoje prepričanje, čemur drugače rečemo, da smo ustvarili konflikt.
Zavest ljudi je zelo majhna in se ne zavedamo, kaj pravzaprav počnemo med seboj. Osredotočenost pogovorov je ponavadi vedno na druge ljudi npr. "On je kriv za mojo situacijo." Ali: "Si videl, kaj mi je naredil ...", "On je pa res čuden človek ..." ipd.
Odgovor za to dogajanje pa je čisto drugje. V NJIH SAMIH.
Vse kar se nam dogaja, se nam dogaja z nekim namenom, da bi prišli do spoznanj v življenju. Bolj ko se upiramo življenju bolj nas bo tepel po glavi. Potemtakem lahko zaključimo, da NAKLJUČIJ NI.
Posted in 
No Response to "Naključja"
Objavite komentar