Življenje

V življenju se srečujemo z različnimi strahovi. Bojimo se mame, očeta, stricev, misli da ne bi dosegli rezultatov, ipd. To se kasneje prenese na družino, na službo, v kateri spet začutimo strah, da ne bomo uresničili določenih projektov. Ko je naša identiteta (prepričanja, vrednote, ipd.), v grobem rečeno ogrožena, takrat občutimo strah. Ne počutimo se varnega.

Kaj sploh strah je?

Strah je samo miselna naravnanost. To pomeni, da se osredotočamo na nekaj, kar ne želimo. Tukaj imamo že en pomemben odgovor, ki nam ga strah dostavi. Torej če je to tisto kar nočem (strah), kaj hočem je obratno umirjenost. Zanimivo je, da se bojimo nečesa, kar se še sploh ni zgodilo.

Vprašajmo se, ali se nam zdi smiselno, da se sekiramo za prihodnost, ker tako ali tako ne vemo kakšna bo?

Pa še vedno se sekiramo. Kje je torej problem?

Ljudje se preveč ukvarjamo s tem kaj bo v prihodnosti vendar prihodnosti ne poznamo. Lahko nas jutri avto povozi, vi pa ste z mislimi v prihodnosti. Ali vam to pomaga?

Po moje, da vam ne. Torej, ko hodite po cesti morate biti z mislimi v trenutku, kjer se nahajate, ker drugače se lahko zgodi zgoraj navedeno.

Enako je v življenju. Strah je povezan z nečim česar še ni. Vse kar imamo je ta trenutek in če bi se ga zavedali bi se počutili umirjeno in samozavestno. Mislim, da je to cilj vsakega človeškega bitja, da neha divjati v življenju in da začne ŽIVETI ŽIVLJENJE.