Osebna rast in poslovni svet

20:01 Peter

Ne morem, da ne bi z vami delil posnetka iz oddaje Preverjeno, na katerem lahko vidite, kako lahko osebna rast koristi v poslovnem svetu.

Na posnetku se lepo vidi kako je odraz družine viden v njihovih podjetjih. Zaposleni kaj takega še niso videli in pravijo, da sta lastnika drugačna ter da se zavedata, da je vsak delavec pomemben in udeležen pri ustvarjanju skupnega cilja podjetja. Tako razmišljanje privede, da so sodelavci bolj učinkoviti ter se radi vračajo na svoja delovna mesta.

Če imamo s podjetjem dober namen in jasno vizijo, lahko premagamo vse ovire, ne glede na to, kako težke so te.

Sporočilo, ki ga dobimo je: VSE JE MOGOČE !

Za ogled kliknite TUKAJ.

Posted in
Avtor Peter

Strah in neuspeh

13:35 Peter

V življenju se srečujemo z različnimi strahovi. Bojimo se mame, očeta, stricev, misli da ne bi dosegli rezultatov, ipd. To se kasneje prenese na družino, na službo, v kateri spet začutimo strah, da ne bomo uresničili določenih projektov. Ko je naša identiteta (prepričanja, vrednote, ipd.), v grobem rečeno ogrožena, takrat občutimo strah. Ne počutimo se varnega.

Kaj sploh strah je?

Strah je samo miselna naravnanost. To pomeni, da se osredotočamo na nekaj, kar ne želimo. Tukaj imamo že en pomemben odgovor, ki nam ga strah dostavi. Torej če je to tisto kar nočem (strah), kaj hočem je obratno umirjenost. Zanimivo je, da se bojimo nečesa, kar se še sploh ni zgodilo.

Vprašajmo se, ali se nam zdi smiselno, da se sekiramo za prihodnost, ker tako ali tako ne vemo kakšna bo?

Pa še vedno se sekiramo. Kje je torej problem?

Ljudje se preveč ukvarjamo s tem kaj bo v prihodnosti vendar prihodnosti ne poznamo. Lahko nas jutri avto povozi, vi pa ste z mislimi v prihodnosti. Ali vam to pomaga?

Po moje, da vam ne. Torej, ko hodite po cesti morate biti z mislimi v trenutku, kjer se nahajate, ker drugače se lahko zgodi zgoraj navedeno.

Enako je v življenju. Strah je povezan z nečim česar še ni. Vse kar imamo je ta trenutek in če bi se ga zavedali bi se počutili umirjeno in samozavestno. Mislim, da je to cilj vsakega človeškega bitja, da neha divjati v življenju in da začne ŽIVETI ŽIVLJENJE.

Posted in
Avtor Peter

Naključja

11:46 Peter

V življenju se srečujemo z različnimi strahovi. Strah nas je npr., da ne bo po naše zato gredo nekateri v extreme ter želijo obvladovati situacijo.

Česa se torej bojimo? Kaj je tisto kar nas ustavlja, da kasneje dosežemo cilj ali pa ga sploh ne?

Primer: Smo na kavi s prijateljem in se pogovarjamo o določeni temi. Med pogovorom vidimo, da naš prijatelj ne razume temo kot jo jaz razumem in nimava skupnih pogledov:"Poslušaj Jože, ti ne razumeš...". Začnemo ga prepričevati, da nima prav in pri tem kršimo vsa njegova prepričanja. Če nam prijatelj potrdi naše prepričanje se počutimo kot, da smo zmagali.
V resnici, pa nismo zmagali, ampak smo izvedli verbalni napad na človeka, čeprav se ne zavedamo. In če je karakter osebe bolj melanholičen (življenjski moto: nisem dovolj dober) smo mu zelo hitro vsilili svoje prepričanje, čemur drugače rečemo, da smo ustvarili konflikt.

Zavest ljudi je zelo majhna in se ne zavedamo, kaj pravzaprav počnemo med seboj. Osredotočenost pogovorov je ponavadi vedno na druge ljudi npr. "On je kriv za mojo situacijo." Ali: "Si videl, kaj mi je naredil ...", "On je pa res čuden človek ..." ipd.
Odgovor za to dogajanje pa je čisto drugje. V NJIH SAMIH.

Vse kar se nam dogaja, se nam dogaja z nekim namenom, da bi prišli do spoznanj v življenju. Bolj ko se upiramo življenju bolj nas bo tepel po glavi. Potemtakem lahko zaključimo, da NAKLJUČIJ NI.

Posted in
Avtor Peter

Kreiranje prihodnosti

21:54 Peter

V prejšnji temi Kako delujemo sem govoril o tem kako smo praktično priklopljeni na avtopilota. Kaj nas vodi je naša identiteta, ki je sestavljena iz izkušenj, prepričanj, vrednot, itd.

Najpomembnejši del, ki nam ustvarja našo relanost so prepričanja.

"Eden izmed največjih paradoksov tvojih notranjih občutkov je ta, da tvoje oči vidijo kar verjameš, in ne kar dejansko vidiš.

Prepričanja nam v večji meri krerirajo prihodnost. Primer:

Predpostavimo, da ste prepričani, da vas nobeden ne bo imel rad. Nato vas nekdo zavrne, ko ga prosite za zmenek. Ker ste prepričani, da vas nobeden ne bo imel rad, vidite zavrnitev kot potrditev, da ste resnično neljubljeni, kljub temu da oseba, ki vas je zavrnila je imela razlog, da je že v partnerski zvezi ali pa je že imela kako drugo obvezo ali pa samo niste bili njen tip.

Na primeru se vidi, da je realnost osebe, ki je prepričana da jo nihče ne bo imel rad čisto drugačna od resnice. Tako se sporazumevamo med seboj in se sploh ne zavedamo koliko nesporazumov je možno. Torej prepričanja niso nujno vedno tudi resnica.

Sedaj pa sami presodite kaj je prav in kaj narobe?

O prepričanjih vam priporočam ogled intervjuja.... za ogled kliknite tukaj.

Posted in
Avtor Peter

Kako delujemo

21:35 Peter

Življenje samo je ena velika uganka. In prav je tako, ker je zaradi tega samo po sebi zanimivo.

Dostikrat se mi je v življenju zgodilo, da sem naredil nekaj kar nisem hotel. Nisem razumel kako je to možno. Vedno sem počel stvari na isti način.

Spraševal sem se: "Ali sem res tako nekreativen?".

To je vse kar mi je šlo takrat po glavi. Še ko sem si zavezoval čevlje sem imel vedno isto potezo zavezovanja. To mi je dalo misliti. Začelo me je zanimati, zakaj se mi dogajajo dogodki, na katere praktično nimam vpliva.

Začelo me je resno skrbeti ali je z menoj kaj narobe. Odločil sem se za raziskavo v svoje življenje, ki mi je dala odgovor.

Ljudje bolj ali manj delujemo kot prikljopljeni na avtopilota, dokler se ne spoznamo s samim seboj. Smešno, kaj ne. Najprej se moramo spoznati, da imamo lahko vpliv na svoje življenje.

Res je dokler nam naše izkušnje, prepričanja, ipd. v podzavesti kreirajo življenje na to praktično nimamo vpliva oz. ne vemo, da nam ga medtem kreira nekdo drug.

Ne pozabite, če vi nimate načrtov za svoje življenje jih imajo drugi za vas.

Posted in
Avtor Peter
Naročite se na: Komentarji (Atom)